Prleški HelloVin

Ko se coprnice prebudijo
in zaplešejo po temnem nebu,
se v sodih vinskih kleti
čarovnije začnejo.

Sladki mošt coprnice mešajo in mešajo,
dokler ga čisto ne zmešajo
- v rujno, žlahtno vino,
dar narave in naših hribov.

Še svetemu Martinu
se to čudno in nenavadno zdi,
a rezultat - nektar življenja in kreposti,
z veseljem blagoslovi.

Zato se veselimo teh čarovnij,
pogostimo vse bližnje ali prišleke daljne,
za čas ko čarovnice vse do Martina
v Prlekiji čarajo vina.

Enajst dni, od 31. oktobra, ko se zbudijo čarovnice - do Martinovega praznika 11. novembra, ko se mošt spremeni v vino - bo potekal helloVin v Prlekiji. Takrat se 'čarovnice v Prlekiji zbudijo ob Noči čarovnic, da čarajo vino iz mošta, ki ga dokončajo na Martinovo'. V tem času bodo lokalni turistični ponudniki hrane, nočitev, predvsem pa vinarji, povabljeni da si uredijo posebne ponudbe ali ugodnosti, popuste, ipd, ki bodo trajali tekom enajstih dni helloVina v Prlekiji. Z manjšim kulturnim (in degustacijskim) dogodkom, bomo obeleželi začetek in zaključek teh dnevov. Koncept bi lahko razširili na celotno Prlekijo, če bi bil interes.

Zadeva se zgleduje po tradicionalni kraški Osmici, ko lokalni kmetje, gostilne in vinotoči s posebno ponudbo domače kulinarike razvajajo številne obiskovalce te regije. Osmica seveda izhaja iz zgodovine, ko so okoliški kmetje bili oproščeni vseh dajatev in še dandanes v kraško regijo pritegne ogromno ljudi, kar ima znaten gospodarski učinek na celotno regijo. Tudi prleški helloVin bo imel zgodovinsko ozadje, vezano na revitalizirano kulturno dediščino 'čarovništva' ter tradicionalno pridelavo vina in hrane. Termin med nočjo čarovnic in Martinovim praznikom je ravno čas, ko v Prlekiji, zibelki vinogradništva, manjka kak večji turistični dogodek, ki bi zaznamoval ta vinogradniški praznik in v večji meri pritegnil zunanje obiskovalce. Prleški helloVin bo morda dolgoročno pomemben korak in vzgled v tej smeri, nenazadnje ima tudi mednarodni potencial.

Trajanje: 31.10. do 11.11. ( 11 dni od Noči čarovnic do Martinovega)
Kraj: Ljutomer z okolico / Prlekija

Enajst dni smo izbrali, ker ravno toliko dni (in noči) loči Noč čarovnic od Martinovega, zato se nam zdi izbira datumov ključna. To je obenem čas ko naš vinorodni okoliš postane nekoliko bolj turistično zanimiv, zato bi bila tovrstna prireditev v tem času več kot dobrodošla.

Glavni dogodki:

• Kongres čarovnic
• Čarovnice za najmlajše
• Zabavna noč čarovnic
• Čarovniška tržnica
• Martinovanje

Noč čarovnic bomo tako obeležili s Kongresom čarovnic, poljudno znanstvenim seminarjem, kjer bomo predstavljali nova dognanja iz zgodovinskih raziskav o tem obdobju, prikazali bomo tudi določene dokumentarne in igrane filme na to temo. Namen kongresa bi bil zadržati znanstveni vidik tega sicer mračnega obdobja naše zgodovine, s čemer ne bomo padli v past čistega zabavljaštva. S tem bomo tudi nadalje izobraževali domačo populacijo in tuje obiskovalce o tej temi, v vsem svojem širokem spektru. Kongres lahko potencialno postane tudi mednarodnega značaja.

Tekom kongresa bi potekale poučne in ustvarjalne delavnice za najmlajše, ki se bi ob kreativnem udejstvovanju, seznanjali s to perečo temo iz naše kulturne dediščine. Predstavimo jim lahko tudi določene gledališke igre ali predstave, mogoče tudi animirane filme, ki se navezujejo na teme iz čarovništva. Zvečer bi sledila zabavna prireditev, ki naj bi združila vse starostne generacije in čim širše glasbene okuse obiskovalcev. Podobne komercialne in zelo odmevne prireditve že obstajajo, a v Prlekiji bi te imele tudi utemeljeno zgodovinsko podlago.

Tekom helloVina bi morala potekati (vsaj en dan med vikendom) tudi 'čarovniška tržnica', kjer bi lokalni pridelovalci predstavljali in prodajali svoje izdelke, s poudarkom na zeliščarstvu, kulinariki in vinoreji. Zelo dobrodošli bi bili tudi razni turistični spominki na temo čarovnic, a se zavedamo da taka ponudba ne bo zrasla čez noč, lahko pa jo spodbujamo in ji dajemo vzorčne primere.

Prleški helloVin se bo končal na Martinovo, ko v večini prleških krajev že tradicionalno potekajo slavja ob tem vinorodnem in najbolj prleškem prazniku. Se pravi, da se bo zaključek helloVina priključil že obstoječim Martinovim prireditvam, na katere bo upamo, pripeljal tudi dodatno število obiskovalcev.

V koncept prireditve bi morali postopoma vključiti čim več domačih ponudnikov, in sicer brez kakršnihkoli obveznosti, razen sodelovanja v našem 'čarovniškem' konceptu, z določeno posebno ponudbo ali popustom.

HelloVin bo nagovarjal tuje obiskovalce, tudi take iz bolj urbanih okolij. Z različnimi spremljevalnimi prireditvami pa ga bo moč nameniti tudi širokemu generacijskemu spektru turistov in drugih tujih obiskovalcev. Obenem bo namenjen tudi domači populaciji, saj bo ponujal določene popuste ali posebno 'čarovniško' ponudbo, ki je drugače domačini ne bodo mogli okusiti. Ker je naš glavni produkt podajanje zgodbe iz naše bogate kulturne dediščine, tokrat v obliki čarovnic, je bistvenega pomena da se v to zgodbo vključijo ali se vsaj seznanijo tudi domačini. Le s tem bo prireditev in ta naša kulturna dediščina šele dobro zaživela.

Čas čarovnic in čarovniških procesov nedvomno spada med najtemnejša obdobja naše zgodovine. Na podlagi nesmiselnih obtožb, ki so izhajale iz mešanice nevednosti, vraževerja in čisto preproste človeške zlobe, je bilo usmrčenih ničkoliko ljudi, večinoma žensk, katerih edini greh je bil, da so na tak ali drugačen način izstopale. Velika večina čarovniških procesov na slovenskem je potekala v vinorodnem območju slovenskih goric.

Po zadnjih zgodovinskih dognanjih, je vinogradniška tradicija, ki prepreda prleško kulturo in zgodovino, v veliki meri vplivala na razmah čarovniških procesov. Vinogradništvo je namreč kmetijska kultura, ki je zelo odvisna od naravnih nadlog, nesreč in nepredvidljivega vremena. V starih časih, polnih vraževerij in še živega verovanja v nadnaravne sile, so zato domačini razloge za svoje tegobe iskali v hudobnih, čarovniških silah. Ko so nesreče prizadele vinorodni pridelek, od katerega so bili eksistenčno odvisni, so iskreno verjeli v neke zunanje sile, ki naj bi jim namerno škodovale.

Kakorkoli je to zelo temno obdobje naše zgodovine, je to naša nesnovna in avtohtona kulturna dediščina, ki jo obenem zaznamuje tudi neke vrste mistična aura, zaradi katere se je čarovništvo obdržalo še danes. Ne zgolj to, prišlo je v popularno množično kulturo, v obliki raznih produktov, medijskih vsebin, storitev in prireditev, kar le priča o tem da je čarovništvo, kot zgodovinski in mitološki fenomen, sestavni del človeka in njegove kulture.

Preko lokalnih turistični organizacij ali kulturnih društev bomo morali zbrati čimveč lokalnih turističnih ponudnikov, ki bodo pripravljeni tekom teh enajstih dni pripraviti posebno čarovniško ponudbo za svoje obiskovalce ali kupce. To lahko vključuje posebne 'čarovniške' produkte ali storitve ali nemara zgolj popuste, ki naj bodo dovolj privlačni da pritegnejo tuje obiskovalce.

Naloga ponudnikov bo kreativna, saj bodo morali svojo ponudbo narediti čim bolj privlačno za potencialne obiskovalce helloVina. Drugih obveznosti ti ne bodo imeli, zato jih bo nemara lažje privabiti k našemu konceptu.

Naša naloga, oz. naloga organizatorjev pa bo zbrati čim več takih ponudnikov in ponudbe ter jo primerno predstaviti po raznih medijskih kanalih. Število ponudnikov bo imelo namreč pomemben kumulativen učinek, v smislu - več jih bo, lažje bo celoten koncept promovirati v drugih regijah ali sosednjih državah.

Naš osnovni cilj je povečati turistično ponudbo Prlekije na podlagi izvirne kulturne dediščine naših krajev, in sicer na moderen in izviren način, ki bo zanimiv za vse generacije. S prireditvijo želimo povezati tudi določeno število lokalnih turističnih ponudnikov, ki bodo del svoje ponudbe prilagodili našemu čarovniškemu konceptu, s čemer bodo bolj prepoznavni, obenem pa bo celoten koncept bolj tržno usmerjen. Prireditev bo omogočala nadaljnje vključevanje dodatnih ponudnikov in širjenje ponudbe. Prav tako bo vzpostavila koncept združevanja različnih lokalni tradicij, ki bo na izvirni način povezala našo obujeno 'čarovniško' tradicijo s tradicionalno vinogradniško. S čemer se nadejamo kumulativnih učinkov za obe tradiciji, kar bo dvignilo obiskanost vseh povezanih prireditev ter povečalo prepoznavnost Prlekije.

Organizacijo in koordinacijo take prireditve bi morala prevzeti določena javna ustanova, nenazadnje sama prireditev ni naravnana strogo komercialno, čeprav njeni dolgoročni učinki prav gotovo so. Ker je namen prireditve dvigniti prepoznavnost Prlekije kot celotne regije, je to nedvomno v javnem interesu vseh.

Potencialni organizatorji in koordinatorji so lahko javni kulturni ali turistični zavodi v Prlekiji ali občine iz področja LAS Prlekija. Še najbolje pa določena zveza med njimi, za kar bi rabili učinkovitega koordinatorja in nosilca te dejavnosti.

Pridruženi sodelujoči so lahko vsi subjekti, ki se ukvarjajo s turistično dejavnostjo. Čim več takih sodelujočih, ki bo prilagodilo vsaj del svoje ponudbe našemu konceptu, bo obogatilo turistično ponudbo, s čemer bo celotna zadeva toliko bolj prepoznavna in učinkovita. K sodelovanju bi morali povabiti tudi organizacije iz kulturne sfere, ki bi dneve helloVina obogatile s spremljevalnimi kulturnimi prireditvami - nenazadnje celotna zadeva temelji na kulturni dediščini.

K sodelovanju bi veljalo povabiti tudi izobraževalne ustanove iz vseh ravni izobraževanja. Seznanjanje s kulturno dediščino in sodelovanje pri njenem slavljenju in praznovanju, bo otroke in mladino trajno povezalo z lokalno dediščino in posebnostmi, na katero bodo ponosni še dolgo potem ko bodo nemara zapustili domače kraje. Poleg seznanjanja s to kulturno dediščino, bi otroci in mladina lahko sodelovali tudi s svojo kreativnostjo pri realizaciji prleškega hellVina, vse od sodelovanja na kreativnih delavnicah do snovanja svoje 'čarovniškega' kulturnega programa.

Prireditev sama po sebi ne bi smela zahtevati prevelikih finančnih vložkov. Vsekakor pa bi moral biti večji poudarek na promociji celotnega dogodka, kar se velikokrat zanemarja. Veliko pomembnejši vložek se zdi organizirano povezovanje na vseh ravneh - med ponudniki turističnih storitev, med občinami in med lokalnimi turističnimi ter kulturnimi organizacijami. Ob vsem tem mora zadeva biti tudi dobro predstavljena domačemu prebivalstvu, saj bo le tako lahko tudi dolgoročno zaživela in se nadalje razvijala.